Dejavnost -> pobude društva -> ODZIVI NA NOVELO MIZŠ

Zbiramo vaša mnenja o noveli zakona o osnovni šoli (OŠ). Moti nas predvsem to, da novela predlaga ukinitev enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v zadnjem triletju OŠ. Namesto izbirnega predmeta želi Ministrstvo uvesti obvezno učenje drugega tujega jezika. Odzivi so razdeljeni na pravne osebe in inštitucije. Vrstni red navajanja sledi datumu pošiljanja sogasij k pobudi društva (DRTI).

Pravne osebe (ustanove, inštitucije, podjetja)

Društvo učiteljev tehnične vzgoje
DUTVLJ v celoti zavrača predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede predlagane novele o spremembi zakona o osnovni šoli. DUTVLJ se pridružuje pobudi DRTI in jo v celoti podpira.
Igor Prešern, DUTVLJ

Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta: Oddelek za fiziko in tehniko, Oddelek za matematiko in računalništvo, Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo, Oddelek za likovno pedagogiko
Navedeni oddelki znotraj fakultete nasprotujemo ukinitvi enega od dveh izbirnih predmetov, saj bi s tem okrnili možnosti za izbiro predmetov iz področij, ki jih razvijamo in razisklujemo. Navajamo nekatere ključne utemeljitve.
- ker bi uveljavitev novele okrnilo izbiro na likovnem in drugih področjih, ki angažirajo celovito otrokovo aktivnost, se nam zdi sprememba slabo premišljena in njene posledice neustrezne. Predlagamo, da drugi tuji jezik ostane stvar izbirnosti, kakor doslej; sprememba v obvezno vsebino bo nujno znižala kvaliteto pouka zaradi prisilne narave za nekatere učence.
- za učence z učnimi težavami je že en tuji jezik obremenilen, hkratno učenje drugega tujega jezika pa običajno vnese še dodatno kognitivno zmedo
- učenci, ki imajo drugačne interese, so neposredno prikrajšani, saj se zmanjšajo možnosti za športno, naravoslovno, tehniško, likovno, šahovsko in kar je še možnosti pri izbirnih predmetih, saj bo pri njih teže dosegati pragove za izbiro in ponudba bo načrtno manjša
- učenci z dodatnimi aktivnostmi, npr. glasbene šole, so do sedaj lahko uveljavljali te aktivnosti namesto izbirnih predmetov. Zanje se bo šolska obremenitev nujno povečala.
Katedra za računalništvo in didaktiko računalništva na Oddelku za Matematiklo in računalništvo, je glede novele pripravila pripombe na predlog Novele zakona o osnovni šoli.

Elektrotehniško-računalniška srednja šola in gimnazija Ljubjana
Šola podpira ugovor, ravnatelj nam je poslal natančnejši pogled njihove šole.

Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor
Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor absolutno podpiramo mnenje DRTI glede novele zakona o osnovni šoli. Smatramo namreč, da imajo osnovnošolci že v dosedanje učne načrte vključenih premalo vsebin iz naravoslovnih in tehniških področij, še zmanjševanje le-teh pa bi škodljivo vplivalo na pridobivanje osnovnih kompetenc osnovnošolcev. 
Prijazno pozdravljeni,
mag. Alenka Ambrož Jurgec, udig,
ravnateljica Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Danes smo na seji senata Fakultetre za strojništvo obravnavali ugovor in ga podprli. Podpisal ga bo dekan kot predstavnik UL FS.
Lp, Roman (prof. dr. Roman Žavbi)

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Ugovor DRTI k noveli zakona je podprl kolegij dekana.

Izvršilni odbor Zveze društev MZDTK Ljubljana
Zveza društev MZDTK Ljubljana odločno nasprotuje predvidenemu manjšanju ur za izvajanje tehničnega pouka ali celo njegovi ukinitvi kot izbirnega predmeta. Prosim, da nas obvestite, če se lahko še v kakšni obliki pridružimo protestu. Prijazen pozdrav.
Jože Konda predsednik Zveze društev MZDTK Ljubljana

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA)
meni, da je sedanji sistem obveznih izbirnih predmetov v zadnji triadi osnovne šole dober in da predlagani spremembi - uvajanje obveznega drugega tujega jezika in zmanjševanje izbirnosti na samo en izbrani obvezni izbirni predmet - v ničemer ne izboljšujeta pouka. Z manjšanjem izbirnosti se verjetnost za izbor naravoslovnih in tehniških predmetov, ki naj bi jih deklarativno poskušali promovirati med mladimi, zmanjšuje. Po drugi strani sedanji sistem izbirnosti v veliki večini šol omogoča tistim, ki si želijo učiti drugega tujega jezika, da ga izberejo. Videti je, da predlagana vpeljava obveznega učenja drugega tujega jezika cilja predvsem na tiste, ki jim jeziki ne leže ali jih zanimajo druge vsebine. Zato se nam v DMFA zdi, da omenjeno spreminjanje ne dodaja nečesa oprijemljivo pozitivnega, sočasno pa zmanjšuje izbirnost, kar v DMFA razumemo kot nedvomno negativno. Zato kot društvo nasprotujemo sprejetju Zakona, izrecno se nam zdita nesprejemljiva 6. in 7. člen.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Senat Fakultete za naravoslovje in matematiko UM odločno nasprotuje predlagani spremembi v Noveli zakona o osnovni šoli v tistem delu, kjer se predlaga ukinitev enega od dveh izbirnih predmetov in predvideva, da se ga nadomestiti z obveznim drugim tujim jezikom. Zaradi tega se bodo znanja in spretnosti osnovnošolcev iz naravoslovnih, tehniških, računalniških in drugih področij še dodatno zmanjšala, kar je povsem v nasprotju s cilji, ki jih na področju izobraževanje zasleduje EU.
Več...

ACS - SLOVENSKI AVTOMOBILSKI GROZD
Povzemamo dopis, ki smo ga dobili od Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti (SRIP ACS+)
Pri SRIP ACS+ ugotavljamo, kot smo zapisali v Akcijskem načrtu, oddanem na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Službi vlade za razvoj in kohezijo, da je pomanjkanje tehniških kadrov v Sloveniji tako za avtomobilsko industrijo, kot širše izredno velik problem, saj vsak dan posebej tekmujemo na hitro razvijajočem in visoko tehnološkem področju s konkurenti na globalnem trgu. Pri tem zniževanje števila učnih ur na področju tehniških znanj nikakor ni temu v prid. Več...
Tanja Mohorič, Direktorica SRIP ACS+

Zavod RS za šolstvo, PREDMETNA SKUPINA ZA ŠPORTNO VZGOJO
Spoštovani,
hvala za poslano sporočilo v zvezi s spremembami in dopolnitvami Zakona o OŠ.
Na Zavodu RS za šolstvo smo v imenu predmetne skupine za športno vzgojo podali pripombe na posamezne člene, med drugim tudi na zmanjšano izbirnost pri izbirnih premetih v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. O tem smo se strokovno posvetovali in uskladili tudi s svetovalcem za tehniko in tehnologijo, g. Gorazdom Fišerjem.
Lep pozdrav, Špela Bergoč

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana
Soglasen sklep podpore je bil sprejet na pedagoškem zboru 22. junija.
Ravnateljica mag. Frančiška Al-Mansour.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije
ZOTKS se pridružuje pobudi DRTI in odločno zavrača novelo zakona o osnovni šoli. Več...
Jožef Školč, glavni tajnik

Zveza društev športnih pedagogov
Podpiramo vaše nestrinjanje z zmanjšanjem števila ur obveznih izbirnih predmetov na eno uro, na račun drugega tujega jezika. To smo tudi dali kot pripombo na spremembo zakona o OŠ. Citiram: 7. člen. 3. odstavek > . Učenec izbere en obvezni izbirni predmet.<
Nasprotujemo zmanjševanju izbirnosti v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj je koncept izbirnosti vse premalo prisoten v obveznem šolanju. Skozi izbirne predmete učenec prikaže svoje interese, išče svoja močna področja, na ta način tudi vnašamo v šolski prostor raznovrstnost ponudbe šole in interesov učencev in njihovih staršev ter blažimo uniformiranost obveznega šolstva. Že zmanjšanje s treh na dve uri je bila po našem mnenju strokovna napaka, še večja pa bo, če se bo izbirnost zmanjšala z dveh le na eno uro. Za razliko od interesnih dejavnosti, ki tudi zadovoljujejo učenčeve interese, imajo izbirni predmeti prednost pred njimi predvsem v večji kakovosti izvedbe, saj jih poučujejo izobražen kader, kar za interesne dejavnosti ne velja. LP Marjan Plavčak, predsednik ZDŠPS
Marjan Plavčak, predsednik ZDŠPS

Aktiv naravoslovja, matematike, tehnike in računalništva, OŠ Bršljin, Novo mesto
Na aktivu ugotavljmao, da se število ur, namenjeno tehničnim in naravoslovnim predmetom, čedalje bolj zmanjšuje. Prednost se daje družboslovnim vsebinam. Glede na zahteve gospodarstva in razvoja bi bilo smiselno ravno obratno: znova uvesti pouk tehnike in tehnologije v 9. razredu, razmišljati o vpeljavi pouka računalništva v predmetnik. Vse večje so zahteve po poklicih vseh vrst inženirjev, programerjev in drugih naravoslovno-tehničnih poklicev. Ti profili pripomorejo k dvigu konkurenčnosti družbe nasploh. S tem ko omejimo možnost izbire na en enourni predmet na teden, učence prikrajšamo za možnost in priložnost pridobitve izkušnje z različnih področij, ne samo iz naravoslovnih vsebin. Dodatni tuji jezik kot obvezni bi pomenil še večjo obremenjenost učencev, za nekatere bi to bil tretji ali celo četrti jezik, ki bi se ga učili. Menimo, da je raznolikost izbire bistvo izbirnih predmetov in da omejevanje števila izbirnih predmetov ne prispeva k bogatitvi naše družbe.
Majda Dobravc, Nevenka Gabrijel, Bernarda T. Pintarič, Janez Sovič, Rok Krese, Damjan Bratkovič, Lidija Mikec, Mira Božič, Marinka Doberdrug In Nataša Rustja.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Na redni seji senata FERI smo v točki razno obravnavali Novelo k zakonu o osnovni šoli ter prišli do podobnih ugotovitev kot DRTI. Na kratko povzemam naše mnenje: Senat UM FERI odločno nasprotuje ukinitvi enega od dveh obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli. S tem bi se še bolj povečalo nesorazmerje med družboslovnimi in tehniškimi vsebinami. Kronično pomanjkanje tehniških znanj se tako neposredno odraža v slovenski industriji, brez katere država ne more funkcionirati. Zato podpiramo prizadevanja in dajemo podporo društvu DRTI v prizadevanju, da se v osnovnih šolah ne ukine obvezno izbirni predmet, kot je to zapisano v noveli k zakonu o OŠ.
Lep pozdrav, doc. dr. NENAD MUŠKINJA, univ. dipl. inž. el., član senata UM-FERI

Študijska skupina - Tehnika in tehnologija OŠ
e-portal koordinira g. Gorazd Fišer, svetovalec za tehzniko na Zavodu RS za šolstvo
Eden od članov študijske skupine je odprl razpravo o predlagani noveli zakona o OŠ. Objavljamo najbolj značilne izzive. Več...

Iniciativni odbor za ponovno uvedbo tehnike v zaključnem razredu OŠ
Novela je nesprejemljiva v členih, s katerimi ukinja eno od sedaj dveh obveznih ur izbirnih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole.
Več...

Tehniški šolski center Maribor
Podpiramo prizadevanja DRTI, za ohranitev dveh izbirnih predmetov in njihovo utemeljitev, da bo to vodilo k zmanjšanju znanj in veščin s področja tehnike. Verjamemo, da je tudi tuj jezik dobrodošel, res pa je, da obstaja mnogo drugih načinov in možnosti, da se ga otroci lahko naučijo. Že dalj časa opažamo upad ročnih spretnosti in mikro motorike pri dijakih, če se bo delež tehnike še zmanjšal, bo ta primanjkljaj še večji. Industrija pridobiva nov zagon in išče predvsem tehnično izobražen kader. Z dolžnim spoštovanjem do vseh ostalih področij znanosti, samo proizvodnja ustvarja novo vrednost.
Darko Kukovec, uni.dipl.inž., direktor TŠC

Gospodarska zbornica Slovenije
Argumentov za obvezno učenje drugega tujega jezika je veliko, o tem ne bomo presojali na tem mestu.
Ob uvajanju takšne spremembe pa opozarjamo, da so ponovno preslišani argumenti, ki jih gospodarstvo navaja Ta predmet je praktično edini predmet v osnovni šoli, ki spodbuja mlade k razvijanju ročnih  spretnosti, razvija poklicne potenciale učencev na področju tehnike, spodbuja tudi razvoj poklicnih interesov mladih za poklice, ki jih v gospodarstvu kronično primanjkuje (na celotni vertikali nadaljnjega šolanja od srednjih poklicnih  in tehniških šol do inženirskih programov na višjih stopnjah izobraževanja), spodbuja k inovatorstvu in kreativnemu razmišljanju. Ob odsotnosti ustrezne karierne orientacije učencev v osnovni šoli, so tehnični pouk in drugi izbirni predmeti iz naravoslovno-tehničnega sklopa izbirnih predmetov, izjemno pomembni za odločanje učencev o nadaljnjem šolanju in izbiri  poklica.
Obvezno uvajanje drugega tujega jezika še dodatno zmanjšuje možnost izbire učencem, ki bodo ob uveljavitvi novele lahko izbrali le še en izbirni predmet iz naravoslovno tehničnega sklopa. Posledično bodo učenci izgubili možnost, da spoznajo in pridobijo pomembne kompetence, ki  bi jih lahko v nadaljnjem šolanju nadgrajevali. Mnoge države so že davno spoznale pomen teh znanj za uspešen razvoj družbe v pogojih hitrega  tehnološkega razvoja  in digitalne družbe prihodnosti.
Objavljamo celoten dokument... 
mag. Samo Hribar Milič, Generalni direktor GZS.

Letalska zveza Slovenije
izraža podporo DRTI.
Primož Lajevec Generalni sekretar, Letalska zveza Slovenije Tržaška 2 1000 Ljubljana

Kolektor
Proizvodne firme se soočajo z vse večjim pomanjkanjem tehničnega kadra. Delno lahko problem pripišemo tudi slabemu poznavanju tehnike med mladimi in posledično ne odločanje za tehniške poklice. Zato je vsako nadaljnje zmanjševanje tehničnega izobraževanja nedopustno.
Ludvik Kumar, Izvršni direktor za raziskave

Posamezniki

Dr. Boštjan Murovec
Podpiram ugovor, saj novela zakona predstavlja jasen korak nazaj in je popolnoma neprimerna glede na sodobne trende družbe in njenega razvoja.
izr. prof.dr. Boštjan Murovec, UNI-LJ, Fakulteta za elektrotehniko

Franko Florjančič
7. člen ("17. člen") že v osnovi kaže na absolutno prevlado družboslovno-humanističnega izobraževanja, saj mora šola obvezno ponuditi pouk kar dveh predmetov iz tega področja. Za naravoslovno-tehnično področje pa ni naveden noben predmet, čeprav so ravno te vsebine tiste, ki omogočajo materialni razvoj družbe. Predmet retoriko je v državnem zboru predlagal nek poslanec v strahu, da Slovenci ne bomo imeli dovolj govorcev za prihodnje volitve. Zato je smiselno razmisliti o tem ali je treba retoriko res še naprej uvrščati med obvezne izbirne predmete. Kaj je za Slovenijo koristneje obvladovanje govorjenja ali tehnična in računalniška znanja? Koliko več tujih firm bi se pojavilo v Sloveniji, če bi imeli več (dovolj) inženirskega kadra? Tako pa nam plodno zemlje (hrano) odvzemajo samo tovarne z nizko dodano vrednostjo ali brez nje (npr. Magna). Odvzemanje izbirnih predmetov učencem pomeni rušenje osnovnih zamisli prenove, ki naj učencem ponudi uresničevanje lastnih interesov in želja. Zato nastaja potreba po temeljiti prevetritvi predmetnika osnovne šole, v kateri bi vzpostavili ravnotežje med družboslovno-humanistično in naravoslovno-tehnično učno vsebino. Predvsem z vidika uravnoteženega razvoja družbe in njene produkcije. Primanjkljaj, predvsem visoko usposobljenega, tehničnega kadra samo potrjuje, da je bilo preveliko poudarjanje družboslovno-humanističnega področja na račun naravoslovno-tehničnega ključna napaka zadnje prenove (reforme). Vsako spremembo v vsebini šolstva je treba gledati z vidika ciljev razvoja družbe. Zakaj je treba več jezikovnega izobraževanja, manj tehničnega in zakaj je treba zmanjševati možnosti uresničevanja osebnih interesov učencev. Te utemeljitve manjkajo.

dr. Slavko Kocijančič
Novela zakona ukinja enega od dveh izbirnih predmetov, čemur odločno nasprotujem. Poleg tega izpostavljam v premislek naslednje člene zakona o osnovni šoli.
17.člen:
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa in najmanj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.
Kako MIZŠ utemeljuje v družboslovnem sklopu obvezno ponudbo nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike, iz naravoslovne-tehniškega sklopa pa nič ni tako pomembno kot retorika ali pouk o verstvih?
48. člen:
Če učenec želi prestopiti iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti.
Mislim, da je zahteva vprašljiva, saj se programi zasebnih šol v nekaterih vsebinah bistveno razlikujejo od programa javne osnovne šole. V programu Valfdorskih šol recimo ni večine vsebin, ki so v javni šoli del predmeta Tehnika in tehnologija. Namesto tega predmeta ponuja samo posamezne vsebine v okviru predmetov "ročna dela" in "lesorestvo". Predmeta Gospodinjstvo prav tako ni, neke vsebine se najde kot "medpredmetna povezava".
Kako naj učenec iz recimo 7. razreda Valfdorske šole prestopi v javno šolo, če pa večine vsebin iz predmeta Tehnika in tehnologija ne pozna?
64. člen:
Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik.
Čemu izjema, če pa država financira programe zasebne šole na osnovi "javno sprejetih programov"? Morda zato, ker je neka druga vlada sprejela programe zasebnih šol, v katerih ni ustreznih vsebin iz "tretjih predmetov"?

Milan Gaberšek
Živimo v tehnološki družbi in prisilna uvedba še enega tujega jezika za celotno populacijo na račun vseh drugih panog se mi ne zdi smiselna. Kot moramo vrhunskega športnika gojiti že od mladih nog, tako se tudi vrhunskega znanstvenika, inovatorja, podjetnika, tehnika, kuharja, glasbenika itn. goji in kali že od rane mladosti, in ne od dvajsetih, kot si predstavljajo nekateri. Seveda je učenje še enega tujega jezika za del populacije več kot smiseln, za druge pa je za življenje bolj pomembno razvijanje drugih znanj in veščin. Nekatere panoge (predvsem naravoslovne) so zaradi primankljaja kvalitetnih kadrov že danes kadrovsko podhranjene. Učenje dodatnega jezika bi pomenilo še več domače naloge in s tem še manj popoldanskega časa za že tako preobremenjene učence.

Igor Košak
Meni, kot učitelju tehnike se zdi novela naravnost grozljiva! Namesto, da bi otroke učiti tehničnih veščin, finomotoriko, delati in ustvarjati z lastnimi rokami,... jih bodo posedli za mize in dodali še eno uro sedenja za mizo in nov tuj jezik (pa ne zaničujem jezikov, le zdi se mi, da imajo starši dovolj izbire za učenje jezikov zunaj na trgu, česar za tehniko ne moremo reči). Tehnika v 9. razredu je nujna, pa morda tudi v drugem in tretjem kot nov predmet (če je lahko angleščina že v prvem verjamem, da bi lahko bila tudi tehnika).

Janko Sotošek
Dokument društva DRTI, o nasprotovanju glede predlagane novele zakona o spremembi zakona o osnovni šoli, se prebral najmanj dvakrat. Strinjam se s predstavljenim preoblikovanim dokumentom društva DRTI in sem mnenja, da je ukinjanje enega izbirnega predmeta in siljenje učencev k obiskovanju obveznega drugega tujega jezika preuranjena in nepreudarna poteza Ministrstva. Kot ste že omenili - z ustreznimi analizami bi lahko hitro ugotovili katere predmete učenci radi izbirajo in bistveno prispevajo k tehniški in naravoslovni izobrazbi. Ta je danes v svetu cenjena in iskana medtem ko aktivno znanje enega tujega jezika (angleščine) za vključevanje v vse proizvodne in ekonomske procese velikih svetovnih korporacij in malih družb, povsem zadostuje. Prav tako se strinjam s pobudo o uvajanju tehnike v 9. razred saj je tu čutiti vrzel pri povezovanju tehniškega izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah.

Franc Vrbančič
Po moje, današnja mladina nima problema s sporazumevanjem v angleščini. Z dodatnim znanjem s področja tehnologij in tehnike pa imajo bistveno več šans zaposlitve (kjerkoli) kot z dodatnim znanjem še enega jezika. Ob morebitni vpeljavi obveznega drugega tujega jezika, se mi poraja vprašanje: "Komu (bo) sploh služi(l) naš izobraževalni sistem?"
S Ptuja, Franc?

dr. Samo Zupan
Kot sem že sporočil, vsekakor podpiram pobudo DRTI in se tudi strinjam, da je potrebno pristopiti strateško in tolerantno. Živimo v vse bolj tehnološkem svetu, ki ga je vedno težje obvladovat in ta tehnologija nam dela velike koristi, lahko pa tudi škodo. Nikakor ne morem razumet tendence, da morajo otroci obvezno poslušat dva jezika, od katerih bodo enega znali verjetno celo precej slabo in kakšno prednost jim bo to prineslo v tem konkurenčnem svetu (še posebej, če sploh niso nadarjeni in/ali jih to ne zanima pretirano). Če na drugi strani ne razumejo globine in pomena ter priložnosti in nevarnosti tehnologij, ki se nam ponujajo. Tudi ne morem razumet, kako si odločevalci lahko razlagajo, da bodo lahko samo z znanjem jezikov kreativno kaj prispevali v ta svet. Koliko in na katerem področju pa bo to mogoče?
Lep pozdrav, dr. Samo Zupan Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Katedra za modeliranje v tehniki in medicini

dr. Tomaž Kek
Povsem soglašam s stališči Društva za razvoj tehniškega izobraževanja. V slovenskem prostoru potrebujemo tehnično izobražen kader, kar ne nazadnje potrjuje primanjkljaj tehničnega kadra, ki ne sledi potrebam našega gospodarstva. Dodatno usmerjanje učencev na področje družboslovno - humanističnih predmetov je posmeh statistikam, ki potrjujejo, da na slovenskem področju prihaja do presežka tovrstnega kadra, kar spravlja številne mlade v obup v fazi iskanja zaposlitve. Širjenja splošne tehnične izobrazbe bo bogatilo učence in jim omogočalo širjenje obzorja. Zaradi omenjenega menim da naj iz novele zakona o osnovni šoli Ministrstvo odstrani vse med seboj povezane spremembe zakona, ki v zadnjem triletju predpisujejo obvezno uvedbo drugega tujega jezika na račun ukinitve enega od dveh obveznih izbirnim predmetov.
Doc. dr. Tomaž Kek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

dr. Andrej Šorgo
Podpiram ugovor..
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Ivo Dovič
Moje mnenje glede tega na OŠ Brinje Grosuplje je v tem dokumentu.

Mag. Jakopič Franc
Vsekakor podpiram ugovor. Iz novele zakona o osnovni šoli naj Ministrstvo odstrani vse med seboj povezane spremembe zakona, ki v zadnjem triletju predpisujejo obvezno uvedbo drugega tujega jezika na račun ukinitve enega od dveh obveznih izbirnim predmetov.

Dr. Neda Pagon, urednica, publicistka, prevajalka in doktorica sociologije kulture
V celoti podpiram pobudo DRTI, celo razširjam ga s pripombo, da ne gre za kakšen vaš, strokovno zamejen ali celo stanovski interes, ampak je to interes in velikokrat izpričan cilj te družbe na poti v visokotehnološko razvitost. Ne gre za to, kaj gre na račun česa, ampak za koordiniranost in uravnoteženost sodobnega izobraževanja in za to, da ne bi spet eksperimentirali in potem ugotovili, da se ni obneslo. Sama se pridružujem tistemu delu lingvistične in didaktične stroke, ki pravi, da je pogoj za dobro učenje tujih jezikov najprej trdno znanje materinščine.

Janez Virtič
Prosim, če umestite zadeve v tokove boja za smiselno spremembo zakona o OŠ.
Več...

Učiteljica 1. triletke, ne želi biti imenovana
Ugotavljam, da so učenci prve triletke vse manj ročno spretni in imajo težave že pri osnovnih ročnih postopkih, kot je recimio prepogibanje papirja.
Več...